Omemba: Marko Okorn

»Ali obstaja pot nazaj?«

»Skoraj nikdar se nisem družil z drugimi dečki … imel sem doma dovolj igrač, ki mi jih je naredil oče; bil sem čudno sanjav otrok in sem pogosto hodil s trdo zaprtimi očmi, da so navsezadnje mislili, da slabo vidim, čeprav je bil pri meni ravno ta čut posebno dobro razvit.«

»Njuni dialogi, ki jih sproži Titova smrt, iz občutenih meditacij prerastejo v učinkovite in globoko pretresljive ekspresije o smrti kot najbolj usodni postaji v človekovem življenju.«

»Na potovanju tja mladi oče odpelje sina v mesto, da bi ga skril v katoliški internat za dečke, dokler se vojna ne bi končala.«

»Ob prigodah in izpovedih svojih strank pa si naposled tudi sam voznik postavi vprašanje o lastni eksistenci in željah.«

»Njun pogovor odpira in zgošča številna teološka in eksistencialna vprašanja o Bogu, veri, odgovornosti, krivdi in odpuščanju.«

»Ta je še posebej ponosen je na to, da ima kot pravi strašni vitez jekleno srce, kar naj bi pravzaprav pomenilo, da ga sploh nima.«